Slišala sem že za to zanimivo dejstvo, zato sem se odločila, da ga zdaj malo bolj raziščem.:)

Torej, vodni pajek je edini pajek, ki preživi svoje celotno življenje pod vodo. Razlog za to bi lahko bila prevelika konkurenca oz. preveč napadalcev na kopnem, zato se je postopoma preselil v vodo.  (najdemo ga v severni in centralni Evropi). Torej pod vodo diha s pljuči na povsem unikaten način.

Splete si kar podvodno svilnato mrežo v katero se ujamejo zračni mehurčki. Nato jo pritrdi na podvodno rastlino in mrežo dodatno napolni z zrakom. To naredi tako, da pripotuje do vodne gladine ter z drobnimi dlačicami na zadku ujame več zračnih mehurčkov in jih prenese v svojo vodno mrežo.

Ker pa kisik v vodi samostojno prehaja v in ogljikov dioksid izhaja iz vodne mreže, mu je ni potrebno pogosto napolnjevati z zrakom. Tako ima vir kisika ves čas ob sebi.

S pomočjo podvodne mreže lahko tudi lovi. Če pa najde kakšno “mično” samičko, naredi okoli nje takšno mrežo in se k njej pregrize skozi mehurčke.

(slika in povzeto po; www.britishscienceassociation.org, www. buzzle.com)

Albinizem je deden, vendar je malo možnosti, da bi bili mladiči živali z albinizmom in živali brez te bolezni, albini. Kljub temu pa se “bel” mladič lahko skoti tudi dvema “žvercama” brez znakov albinizma, saj sta lahko le prenašalca gena za to bolezen.

Albino živali so  pogosto prikrajšane za dobro zaščitno varovalno barvo, zato se težko skrijejo pred predatorji, oziroma so jim bolj opazne. To pa je tudi razlog, da so njihove možnosti preživetja precej nižje.

Tveganje za albinizem pri ribjih mladičih se lahko drastično poveča, če so ribja jajčeca izpostavljena težkim kovinam.

Oči alabino živali so navadno intenzivno rdeče, ker čeznje prosevajo rdeče krvne celice iz žil.

Slike predstavljajo nekaj albino živalic, ki pa so prav posebne in zato nič manj ljubke:)

(povzeto po; en.wikipedia.org, slike; Bill Kuffrey, RLPhoto, SarahB, supermoving, kong niffe,  judy h, )

V prihodnih dneh pa objavim spet nove slike razvoja teh rastlinic .:)

Mali mravljinčar se nosi na maminem hrbtu. Skotil se je v živalskem vrtu v Riu de Janeiru. Mladiček je bil prvi pripadnik svoje vrste, ki se je skotil v ujetništvu v ZOO-ju.

Kapibara- največji glodalec na svetu, se je skotil v Zoo Santa Fe v Kolumbiji.

Sprva so mislili, da je ta slonji mladiček umrl v maternici, a jih je presenetil. Skotil se je v Zoo Taronga v Avstraliji. Malček že pridobiva na moči.

Žirafa s svojim mladičem v živalskem vrtu v Budimpešti.

Mlada Lama s svojo mamo v Zoo Santa Fe.

(www.huffingtonpost.com)

Hymenopus coronatus

Med spoloma je razlika zelo očitna, saj so samci  od samic manjši za več kot polovico. Samica tako odraste po osmih levitvah, samec pa že po šestih. Zato jih je tudi zelo težko spariti v ujetništvu.

Ko se počutijo ogrožene, poskušajo napadalca zmesti ali prestrašiti. Če jih v naravi dvihnemo v zrak pa postanejo zelo napadalne in  poskušajo ugrizniti vse kar je na dosegu.

Odrasla žival poje vse, kar lahko ulovi; vključno z metulji, majhnimi plazilci, veščami ter ostalimi nestrupenimi žuželkami. Čeprav so primarno mesojede, so že bile opažene pri “sladkanju” s koščki banan.

(podatki; www.en.wikipedia.org, slike; www.pixdaus.com, www.anura.it)

Kako delfini spijo? za razliko od mnogih drugih živali, morajo biti delfini med dihanjem zavestni. Zato torej ne morejo zaspati globokega spanca, saj bi se tako zadušili. To so “rešili” s tem, da pustijo spati samo eni polovici možganov naenkrat. Med spanjem tako počnejo naslednje stvari:

Plavajo zelo počasi ali pa ležijo na dnu in se občasno dvignejo po zrak, lahko pa “lebdijo” na gladini vode tako, da so zunanje dihalne površine zunaj. Poleg naštetega imajo med spanjem odprto le eno oko:)

Mladiči delfinov imajo ob skotitvi po telesu dlačice in brčice, ki kasneje odpadejo.

Zanimivost je tudi, da so delfini najsorodnejši nilskim konjem, kravam in kamelam!

Ko pomislimo na delfina si ga večinoma predstavljamo plavajočega po širnem morju, vendar kar 5 vrst delfinov živi v sladkih vodah.

Orka, poznana kot kit ubijalec, je v resnici največja vrst delfina. Delfin (ang. Dolphin) pa v grščini pomeni “riba z maternico”.

Delfini že na svet pridejo na prav poseben način. Mladiči se namreč skotijo z repom naprej, da ne utonejo.

Tem posebnim bitjem pa največjo nevarnost povzroča človek. Poleg nevarnih izpustov kemikalij v morja in reke, ogromno ribičev uporablja delfine za lov na tune. Delfini se namreč zadržujejo v enakih področjih kot rumenoplavute tune. Delfina ribiči ujamejo, z njim pa na kopno potegnejo tudi ogromno tun. Delfine pa nato pustijo da poginejo. Zato je pomembno, da tudi sami nekaj prispevamo  k preprečevanju le-tega.  Veliko delfinom bomo prihranili trpljenje že, če bomo pozorni na to, kako so bile tune, ki jih želimo kupiti ulovljene. Zato na npr. pločevinkah tune poiščimo znak (podoben kot je na sliki desno), ki nam zagotavlja, da so bile ulovljene na delfinom prijazen način.

(podatki iz www.buzzle.com, slike;www.librarythinkquest.org;www.dolphindreamteam.com, www.earthisland.org,www.cdn.wn.com)

Vse vrste tarsierjev so nočni primati, posamezne osebke pa lahko opazimo tudi podnevi. So tudi edine opice, ki so striktni mesojedci. Večinoma se prehranjujejo z žuželkami, privoščijo pa si lahko tudi kuščarje, netopirje in kače, ujamejo pa lahko celo ptico v letu.

Tarsierji zelo težko prenašajo ujetništvo. Zaradi stresa, ki jim ga  prinese, so se sposobni sami poškodovati, ali celo ubiti.

Vse danes živeče vrste lahko najdemo na otokih Jugovzhodne Azije. Zaradi človekovega uničevanja naravnega okolja, so ogroženi. Če ne bomo dovolj hitro ukrepali, bomo lahko te simpatične primate dodali med izumrle vrste.

(povzeto po; www.en.wikipedia.org)